avtorica: Maja Ogrizek

CILJ: Pozornost oz. fokus psa na vodnika je temelj rally obedienca!

UČENJE:

1. Za učenje izberemo miren prostor brez motenj.
2. V eni roki imamo kliker, v drugi roki pa priboljške.
3. Roki naj prosto visita ob telesu; rok nimamo pokrčenih v pasu.
4. Mirno stojimo, ne govorimo, ne delamo nič.
5. Ko nas pes pogleda v oči, kliknemo in mu damo priboljšek (ang. click&treat, C&T).
6. Roke ponovno spustimo ob telo.
7. Počakamo, da nas pes spet pogleda, potem C&T.
8. Pes lahko sedi, leži, hodi; pomembno je le, da nas pogleda v oči, takrat C&T.
9. Ponavljamo 3–5 minut; ponavljamo nekajkrat na dan.
10. Ko smo pozornost dobro zvadili doma, pričnemo vaditi v okoljih z motnjami, npr. na sprehodu, ob cesti, pred trgovino, na parkirišču, pred otroškim igriščem. Motnje povečujemo postopoma.
11. Vajo lahko otežimo tako, da stojimo pri miru in obračamo samo glavo, pes pa se mora premakniti, da ujame naš pogled.

NE POZABIMO:

• Pes naj vodnika gleda v oči, ne da bi morali to od njega posebej zahtevati (brez povelja).
• V novem okolju na začetku nekoliko znižamo kriterij in psa za opravljeno delo bogato nagradimo (jackpot). Večja ko je motnja, večja mora biti nagrada.

CILJ: Natančen in hiter frontalni in levi sedi.

UČENJE:

1. Vajo sedi je najbolje učiti na prosto oblikovanje (ang. free shaping); začnemo v mirnem prostoru brez motenj. Stojimo ali se ustavimo, nič ne rečemo, nič ne naredimo; pes se bo prej ali slej usedel, takrat kliknemo in mu damo priboljšek (ang. click&treat, C&T). Ponovno spravimo psa v gibanje in postopek ponavljamo.
2. Vajo puskusimo učiti v čim več različnih pozicijah, čim več različnih situacijah; pomembno je le, da se pes usede, takrat C&T.
3. Ko pes sam od sebe ponuja sedi, uvedemo povelje Sedi!, in sicer tako, da ga izrečemo, ko se pes pomika v položaj sedi, tik preden se usede sam od sebe. Potem C&T. Postopek ponavljamo.
4. Potem povelje izrečemo preden se pes usede ter potrjujemo (klikamo) samo še vedenja, ko pes ponudi sedi na povelje, in ne več, ko se usede sam od sebe.
5. Če se pes na povelje ne usede, ne naredimo nič ali ga korigiramo s signalom za svarilo, npr. A-a-a! Gremo korak ali dva stran, počakamo nekaj sekund, da prekinemo kontinuiteto od prej, ter ponovimo povelje Sedi!
6. V končni obliki vaje naj pes odreagira brez časovnega zamika.
7. Podaljšujemo tako, da med trenutkom, ko se pes usede, in C&T mine nekaj časa. Najprej 1 s, potem 2 s, potem 3 s; za vsakim C&T spremenimo svojo pozicijo.
8. Uvedemo motnje, vajo učimo v različnih okoljih in situacijah (generalizacija).
9. Frontalni sedi je tisti sedi, ko je pes točno pred nami in nas gleda v oči. Psa pokličemo k sebi ter mu poveljujemo Sedi! Istočasno z verbalnim poveljem roki sklenemo v višini popka, palca in kazalca se stikata; pes naj se ju dotakne. Sprva C&T za približek tej situaciji; kriterij počasi zvišujemo.
10. Sedi na levi najlažje učimo v gibanju, v poziciji za poleg. Čisto na začetku se lahko nekajkrat iz frontalnega sedi mi premaknemo tako, da bo pes na levi in nas bo gledal v oči; tako se bo navadil naše pozicije. Hodimo, se ustavimo in psu poveljujemo Sedi! Istočasno z verbalnim poveljem dvignemo levo roko ter jo pokrčimo v komolcu. C&T. Končna izvedba vaje je, da so psičkove prednje tačke poravnane z našimi nogami in nas gleda navzgor v oči; sprva C&T za približek tej situaciji; kriterij počasi zvišujemo.

NE POZABIMO:

• Pozicija našega telesa je zelo pomembna; pri frontalnem sedi stojimo mirno in vzravnano, pri sedi na levi pazimo na levo ramo, ki ne sme siliti nazaj.
• Telesni signal za frontalni sedi sta roki, sklenjeni na popku; za sedi na levi pa dvignjena in v komolcu pokrčena leva roka, ki mora gledati stran od telesa (ne sme biti pred prsmi).

CILJ: Natančen in hiter prostor.

UČENJE:

1. Vajo prostor je najbolje učiti na prosto oblikovanje (ang. free shaping); začnemo v mirnem prostoru brez motenj. Stojimo ali se ustavimo, nič ne rečemo, nič ne naredimo; pes se bo prej ali slej ulegel, takrat kliknemo in mu damo priboljšek (ang. click&treat, C&T). Pes naj po vsakem prostoru vstane; postopek ponavljamo.
2. Psa lahko v prvih nekaj poskusih na prostor vodimo z vabo (ang. luring) – v eni roki imamo priboljšek in psa vodimo proti tlom.
3. Ko pes sam od sebe ponuja prostor, uvedemo povelje Prostor!, in sicer tako, da ga izrečemo, ko se pes ulega. Potem C&T. Postopek ponavljamo.
4. Potem povelje izrečemo preden se pes uleže ter potrjujemo (klikamo) samo še vedenja, ko pes ponudi prostor na povelje, in ne več, ko se uleže sam od sebe.
5. Če se pes na povelje ne uleže, ne naredimo nič ali ga korigiramo s signalom za svarilo, npr. A-a-a! Gremo korak ali dva stran, počakamo nekaj sekund, da prekinemo kontinuiteto od prej, ter ponovimo povelje Prostor!
6. V končni obliki vaje naj pes odreagira brez časovnega zamika.
7. Podaljšujemo tako, da med trenutkom, ko se pes uleže, in C&T mine nekaj časa. Najprej 1 s, potem 2 s, potem 3 s; za vsakim C&T spremenimo svojo pozicijo.
8. Potem povečujemo razdaljo; ko se pes uleže, naredimo 1 korak stran, se vrnemo k psu in ga pohvalimo, potem 2 koraka itd.
9. Dodamo motnje, vadimo v različnih pozah, npr. skačemo, smo na kolenih, ležimo.
10. Generaliziramo, tj. vadimo v različnih okoljih in situacijah, npr. med hojo, iz pozicije sedi. Generalizacija pomeni, da pes odreagira na povelje Prostor! ne glede na našo pozicijo in okoliščine.
11. Obstajata dve obliki prostora: počivajoči prostor (ang. resting down), pri katerem pes na prostoru leži na enem boku, ter prostor v poziciji sfinge.
12. Prostor v poziciji sfinge nastane tako, da se pes najprej uleže s prednjimi tačkami, šele potem z zadnjim delom. C&T samo tiste prostore, ko se pes najprej uleže s sprednjim delom, ostale poskuse ignoriramo. Psu v lep prostor lahko na začetku pomagamo tako, da ga z roko, v kateri pa naj ne bo priboljška, vodimo pod glavo oz. proti prsim navzdol proti tlom.

NE POZABIMO:

• Telesni signal za prostor je leva roka, ki se stegnjena in nekoliko stran od telesa pomika proti tlom.
• Ko vadimo prostor med gibanjem, se najprej ustavimo, počakamo 1 s in šele nato psu poveljujemo Prostor!
• Pes bo naredil lep prostor vzporedno z nami, če mu bomo poveljevali takrat, ko nas gleda (pozornost). Če poveljujemo zunaj pozornosti, pes naredi šlampast prostor, ki ga ne potrdimo (nič C&T).

CILJ: Hoja tesno ob vodniku s pozornostjo (fokusom) na vodnika.

PRIPRAVE:

1. Žepe napolnimo s priboljški.
2. Odpravimo se na sprehod v relativno mirno okolje.
3. Če se le da, naj pes ne bo na povodcu; lahko uporabimo 5–10 m dolg sledni povodec.

UČENJE:

1. Hodimo in čakamo, da nas pes pogleda. Ni pomembno, kje se pes nahaja (pred nami, levo, desno, blizu ali stran od nas), pomembno je le, da nas pes pogleda, torej nagrajujemo samo pogled. Ko nas pogleda, kliknemo, pes pride in mu damo priboljšek (ang. click & treat, C&T).
2. Potem pes odide naprej, navadno kaj vohat; ko nas ponovno pogleda, ponovimo postopek – kliknemo, počakamo, da pride po priboljšek in potem hodimo dalje.
3. Postopek ponavljamo nekaj minut na vsakem sprehodu nekaj dni. Pes bo ugotovil, da se splača biti v naši bližini, pričel bo hoditi blizu nas in nas pogosteje gledati.
4. Čez nekaj dni ne nagrajujemo več samo pogleda, ampak tudi pozicijo, kje se pes nahaja. C&T samo še takrat, ko je pes na naši levi strani, a ne glede na to, kako daleč stran. C&T torej vedno takrat, ko je na levi in nas gleda.
5. Postopek ponavljamo nekaj minut na vsakem sprehodu nekaj dni.
6. Dvignemo kriterij in C&T le še za pozicijo ob naši levi nogi, ko nas gleda v oči. Ko naredi prav, ga nagradimo z jackpotom.
7. Če nas pes ne gleda oz. vohlja po tleh ali gleda stran, se ustavimo; ko nas pogleda, takoj C&T in nadaljujemo s hojo naprej.
8. Počasi podaljšujemo število korakov, sprva C&T že po 1 koraku, potem po 2 korakih, 3 korakih … Ko podaljšujemo, ga vmes spodbujamo s signalom Priiiden! ali Šeee!; spodbujamo ga z mehkim in nežnim glasom.

NE POZABIMO:

• Hodimo živahno in energično; ne smemo se vleči.
• Psa potrdimo takoj, ko nas pogleda; to naredimo veselo in navdušeno.
• Ko smo že v fazi, da pes hodi ob naši levi nogi, pazimo, kako imamo obrnjen zgornji del telesa – z rameni smo obrnjeni naprej.
• Če pes zaostaja, pospešimo korak. Bodimo nepredvidljivi; če pes ne ve, kaj bo sledilo in nas ne more »prebrati«, se nas bo držal kot klop – postal bo bolj pozoren na nas, vaje bo izvajal bolj zanesljivo.
• Če pes zaostaja na zavojih, ga takoj po zavoju sprostimo tako, da žogico vržemo v smeri hoje.

CILJ: Hoja na popuščenem povodcu.

PRIPRAVE:

1. Psa predhodno v mirnem okolju naučimo, da se odziva na preusmeritveni signal, ki pomeni »sledi mi« (glej Preusmerjanje pozornosti).
2. Pes ne sme imeti zatezne ovratnice, pač pa ovratnico na zaponko ali oprsnico.
3. Na začetku vadimo brez povodca – sprehajamo se po sobi ali travniku; naredimo preusmeritveni signal, ko pes pride do nas, C&T; naredimo samo 2–3 korake, C&T, ko nam pes sledi, če nam ne, naredimo preusmeritveni signal, pa potem ko pes pride do nas, C&T; vsakič spremenimo smer, ponovimo 3–6x v eni seansi treninga.
4. Dodamo povodec in vadimo doma po postopku, opisanem v prejšnjem koraku.

UČENJE:

1. Takoj ko se povodec napne oz. pes povleče, se ustavimo kot vkopani.
2. Počakamo 2 sekundi; stojimo, nič ne rečemo.
3. Naredimo preusmeritveni signal.
4. Takoj ko se pes obrne proti nam, kliknemo in ga nagradimo (ang. click & treat, C&T).
5. Naredimo nekaj korakov v drugo smer, pes nam bo sledil.
6. C&T, da nam pes sledi.
7. Ponavljamo; vedno ko pes povleče, po preusmeritvenem signalu ter po C&T spremenimo smer hoje. Večkrat ko bomo spremenili smer, bolj z zanimanjem nam bo sledil. Ne delajmo nervoznih, hitrih gibov; hodimo sproščeno, mirno.
8. Če se le da, preusmeritveni signal naredimo, še preden je vrvica povsem napeta.
9. Sprva vadimo 2–3 minute in postopoma podaljšujemo na 5 minut, 10 minut …
10. Sprva vadimo v okoljih brez motenj, potem se sprehajamo med avtomobili, kolesi, mimo skupine otrok, mačkov, konjev, nogometnega igrišča … Na začetku naj bo naša razdalja do motnje precejšnja, potem razdaljo postopoma zmanjšujemo.
11. Sprva nagradimo vsako hojo na popuščenem povodcu; potem pričnemo nagrajevati občasno; nagrade nikdar povsem ne ukinemo.

NE POZABIMO:

• Nezaželjeno vlečenje popolnoma ignoriramo tako, da obstojimo na mestu in mirno stojimo. Ne smemo dopustiti, da nas bo pes povlekel tja, kamor on želi.
• Ko pes hodi na popuščenem povodcu, ga takoj z veselim glasom pohvalimo in nagradimo.
• Preusmeritveni signal ni negativen, ni kazen, zato ga naredimo veselo in ne vpijemo. Pes naj ga poveže z nečim pozitivnim.
• Hoja na popuščeni vrvici nima neposredne zveze s poveljem Poleg! Pes na popuščeni vrvici hodi levo ali desno od nas, spredaj ali zadaj. Pozornost na vodnika (stik z očmi) ni potrebna, poanta te vaje ni pozornost kot pri Poleg!, ampak popuščena vrvica.