Statut društva
ŠPORTNO KINOLOŠKO DRUŠTVO
ŠKOFJA LOKA – ŽELEZNIKI
Na podlagi 9. člena Zakona o društvih (Uradni list RS štev. 61/06) in 129. člena Statuta Kinološke zveze Slovenije je občni zbor Športno kinološkega društva Škofja Loka – Železniki dne 8. 3. 2008 sprejel naslednji
STATUT
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem statutom se določa zlasti:
-ime in sedež Kinološkega društva
-namen, naloge in cilje delovanja Kinološkega društva
-način včlanjevanja in prenehanja članstva v Kinološkem društvu
-organe Kinološkega društva in njihove pristojnosti ter medsebojna razmerja organov Kinološkega društva
-sestavo organov, način volitev članov organov in njihovo mandatno dobo
-pravice in dolžnosti članov in organov Kinološkega društva
-zastopanje in predstavljanje Kinološkega društva
-premoženje in finančno poslovanje Kinološkega društva
-način prenehanja Kinološkega društva in razpolaganje z njegovim premoženjem v primeru njegovega prenehanja
-način zagotavljanja javnosti dela Kinološkega društva
-način sodelovanja z drugimi organizacijami s področja kinologije.
II. STATUSNE DOLOČBE
2. člen
Športno kinološko društvo Škofja Loka – Železniki je organizirano kot društvo v skladu z Zakonom o društvih.
Športno kinološko društvo Škofja Loka – Železniki je pravna oseba zasebnega prava in je vpisana v register društev pod štev.............. pri UE Škofja Loka.
Sedež Športno kinološkega društva Škofja Loka – Železniki je v Železnikih. Naslov sedeža društva je Na Plavžu 49, 4228 Železniki
3. člen
1.) Društvo ima svoj žig. Žig društva je okrogel, premera 3 cm, z znakom glave kraškega ovčarja. Na notranjem robu je napis : »ŠPORTNO KINOLOŠKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA – ŽELEZNIKI«
2.) Žig je črne ali modre barve in je lahko oštevilčen.
3.) Pristojnost uporabe žig in način njegove uporabe je urejen z internimi pravili Športno kinološkega društva Škofja Loka – Železniki.
Uradni logotip Kinološkega društva je stilizirana podoba Loškega gradu. Pod grajsko podobo je napis »ŠPORTNO KINOLOŠKO DRUŠTVO«, pod njim pa stilizirane podobe glav velikega šnavcerja, kraškega ovčarja in nemškega ovčarja. Pod temi podobami je še napis »Škofja Loka – Železniki«
Logotip Kinološkega društva je črne barve.
4. člen
Športno kinološko društvo Škofja Loka – Železniki deluje na območju občin Gorenja vas – Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri in ima lahko včlanjene tudi zainteresirane člane iz drugih občin.
5. člen
Društvo je prostovoljno združenje ljubiteljev vzreje in vzgoje psov vseh starosti in pasem na amaterski podlagi.
6. člen
Športno kinološko društvo Škofja Loka – Železniki je vključeno v Kinološko zvezo Slovenije (v nadaljevanju KZS). Društvo sodeluje z drugimi sorodnimi organizacijami, ki kažejo interes za kinologijo, športnimi organizacijami, policijo, vojsko, lokalnimi skupnostmi, šolami in vrtci itd.
III. JAVNOST DELA
7. člen
Delovanja Kinološkega društva je javno. Podlaga za delovanje društva je njegov statut in drugi splošni akti ter akti KZS.
Zaradi zagotavljanja javnosti dela Kinološkega društva ima vsak član društva pravico vpogleda v zapisnike vseh organov Kinološkega društva, razen če je z internimi pravili, sprejetimi na občnem zboru društva, določeno drugače.
Javnost dela Kinološkega društva zagotavlja predsednik društva.
8. člen
Društvo obvešča o svojem delovanju ožjo in širšo javnost z internimi obvestili in glasilom KZS, z javnimi občili, oglasno desko in preko uradne spletne strani društva ter na druge načine. Na vse seje, zbore in kinološke prireditve se dopušča vstop vsem zainteresiranim.
IV. NAMEN KINOLOŠKEGA DRUŠTVA
9. člen
Namen Kinološkega društva je širiti kinološko kulturo in skupaj z drugimi članicami KZS koordinirati in usmerjati kinološko dejavnost na območju svojega delovanja iz člena 4 tega statuta.
10. člen
Za zagotavljanje namena iz 9. člena tega statuta Kinološko društvo predvsem:
-skrbi za množičnost in popularizacijo kinologije med občani, predvsem mladino, in jih ob njihovi prostovoljni odločitvi priteguje v članstvo;
-skrbi za kvaliteto vzreje pasemskih psov in si prizadeva za dvig kinološke kulture pri članih;
-organizira tečaje in izpite šolanih psov,
-prireja oziroma organizira kinološke prireditve in vzpodbuja svoje člane k sodelovanju na prireditvah in tekmovanjih;
-daje pobude za razvoj kinologije pri občanih;
-prireja strokovna posvetovanja, predavanja, okrogle mize in razgovore o aktualnih problemih s področja kinologije,
-skrbi za vzgojo strokovnega kadra društva,
-povezuje se z drugimi kinološkimi organizacijami v Sloveniji in tujini in vzdržuje stike z njimi;
-sodeluje z izobraževalnimi in družbeno humanitarnimi organizacijami;
-razvija karakterne vrline svojih članov na področju kinologije;
-smotrno gospodari s premoženji in sredstvi društva;
-odvaja članarino KZS na podlagi veljavnega cenika KZS;
Pridobitna dejavnost Kinološkega društva
11. člen
Kinološko društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost v skladu z veljavnimi predpisi.
12. člen
Kinološko društvo opravlja naslednje pridobitne dejavnosti, ki predstavljajo dopolnilno dejavnost nepridobitni dejavnosti društva:
-zaračunavanje kinoloških storitev po ceniku, ki ga potrdi UO;
-organiziranje kinoloških prireditev;
-ob kinoloških prireditvah izvaja tudi druge dejavnosti, s katerimi zagotavlja ustrezno zaokrožitev kakovostno izvedene prireditve (organizacija prehrane …);
Kinološko društvo lahko opravljanje pridobitne dejavnosti iz tretje alineje tega člena prenese na drugo fizično ali pravno osebo.
Kinološko društvo mora dobiček, ki ga v posameznem koledarskem letu ustvari, v celoti porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bil ustanovljeno.
Povezovanje Kinološkega društva
13. člen
Kinološko društvo se lahko včlani v tujo ali mednarodno društveno organizacijo s podobnimi nameni in cilji, predpisanimi s tem statutom, pod pogojem, da dejavnost te tuje ali mednarodne organizacije ni v nasprotju z interesi Republike Slovenije in KZS.
Medsebojne obveznosti povezovanja se uredijo v Aktu o včlanitvi.
Predlog za včlanitev Kinološkega društva po prvem odstavku tega člena lahko poda predsednik društva ali upravni odbor.
O včlanitvi odloča občni zbor društva z večino glasov vseh članov.
Kinološko društvo v sorodnih zvezah in združenjih po prvem odstavku tega člena zastopa predsednik društva.
Predsednik društva lahko za zastopanje društva v sorodnih zvezah in združenjih pisno pooblasti upravni odbor društva, ki v tem primeru po lastni izbiri določi predstavnika ali delegacijo za zastopanje društva.
V. ČLANSTVO
14. člen
Društvo ima redne in častne člane.
15. člen
Redni član društva lahko postane vsak občan, ki soglaša s statutom, se ravna po njem in izrazi željo postati član društva, v ta namen pa poda upravnemu odboru (v nadaljevanju UO) pismeno pristopno izjavo in vplača članarino.
Če se v društvo včlani mladoletna oseba do dopolnjenega sedmega leta starosti ali oseba, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno izjavo njen zakoniti zastopnik. Za osebo od 7. do dopolnjenega 15. leta starosti mora zakoniti zastopnik pred njenim vstopom v društvo podati pisno soglasje.
Tajnik društva osebo po vplačilu članarine vpiše v evidenco članstva in jo o vpisu pismeno obvesti v roku 30 dni po prejemu pismene pristopne izjave. Tajnik obvestilu o vpisu priloži tudi člansko izkaznico.
16. člen
Redni član društva lahko postane tudi tujec, ki ima v RS stalno ali začasno prebivališče.
17. člen
Častni član lahko postane tisti, ki ima zasluge za razvoj društva, ne glede na državljanstvo in prebivališče.
O imenovanju častnega člana odloča občni zbor društva z navadno večino glasov vseh prisotnih članov. Imenovanje velja do preklica.
Častni član je oproščen plačila članarine.
Častni člani, ki niso redni člani, ne morejo biti voljeni v organe društva.
18. člen
Pravice rednih članov so:
-da volijo in so voljeni v organe društva;
-da sodelujejo pri delu organov društva;
-da dajejo predloge in pobude organom društva za delo in izpolnjevanje nalog;
-da so obveščeni o sklepih sej UO;
-da se v okviru društva z drugimi člani s skupnimi interesi na posameznem področju kinologije združujejo v sekcije in pridobivajo sredstva za svoje delovanje;
-da dajejo pobude za ustanovitev komisij in predlagajo njihove člane;
-sodelujejo na kinoloških in drugih prireditvah društva doma in v tujini;
-da sprejemajo nagrade in pohvale za delo in dosežene uspehe v društvu in širše;
-da uporabljajo društvene objekte in opremo v skladu z določili pravilnika, ki ga pripravi UO;
-da zahtevajo in dobijo strokovno pomoč društva pri vzreji in strokovnem izpopolnjevanju;
-da se jim ob vpisu v društvo izstavi članska izkaznica, fotokopija veljavnega statuta in fotokopije drugih internih aktov, pomembnih za delovanje člana;
-da uporabljajo storitve KZS po veljavnem ceniku;
19. člen
Dolžnosti rednih članov so:
-da sodelujejo pri delu društva in njegovih organov;
-da odgovorno opravljajo voljeno ali imenovano funkcijo v organih društva ali KZS;
-da sodelujejo na prireditvah društva;
-da se primerno in športno obnašajo;
-da spoštujejo statut, interne akte in sklepe organov društva;
-da z osebnim prizadevanjem pripomorejo k uresničitvi delovnega programa društva;
-da se izpopolnjujejo v kinologiji in svoje znanje prenašajo na druge člane društva;
-da skrbijo za objekte in druga sredstva društva v smislu dobrega gospodarja;
-da se udeležujejo delovnih akcij, ki se organizirajo z namenom gradnje in vzdrževanja objektov ali inventarja, ki je v lasti društva;
-da redno plačujejo članarino;
20. člen
Funkcije v organih društva so častne. Za svoje delo v organih društva člani ne prejemajo plačila.
Za posamezna opravila se članom lahko krijejo naslednji izdatki, katerih kriteriji se določijo s pravilnikom:
-za strokovno izobraževanje in vodenje tečajev;
-za udeležbo na državnih, mednarodnih in drugih prireditvah;
-potni stroški in dnevnice za udeležbo na sestankih, sejah, seminarjih in izobraževanjih izven sedeža društva;
-za strokovne oglede mednarodnih razstav in tekmovanj;
-za strokovna opravila pri vzdrževanju in popravilu opreme in objektov društva;
21. člen
Redno članstvo preneha:
-zaradi prostovoljnega izstopa iz članstva;
-s črtanjem iz evidence zaradi neplačila članarine društvu;
-z izključitvijo zaradi nespoštovanja določil statuta in drugih aktov društva na podlagi odločbe disciplinske komisije;
22. člen
Redni član izstopi iz društva, ko poda UO pismeno izjavo o izstopu.
23. člen
Redni član se izključi iz društva oziroma mu preneha članstvo v društvu, če:
-grobo krši določila 19. člena tega statuta ali če zavestno ravna proti interesom in ugledu društva;
-v roku 30 dni po zapadlosti kljub pismenemu opominu ne plača članarine za tekoče leto;
Ukrep po prvi alineji tega člena izreče disciplinska komisija v postopku, predpisanem za njeno delovanje.
Po prenehanju članstva mora dotedanji član poravnati vse finančne obveznosti, ki jih ima do društva.
VI. ORGANI DRUŠTVA
24. člen
Organi društva so:
-občni zbor;
-upravni odbor;
-nadzorni odbor;
-disciplinska komisija;
Občni zbor
25. člen
Občni zbor je najvišji organ društva in usmerja ter vodi vse druge organe društva.
Sestavljajo ga vsi redni in častni člani društva. Slednji nimajo pravice glasovanja, če nimajo tudi statusa rednega člana.
26. člen
Občni zbor je lahko reden ali izreden.
Sklic občnega zbora in njegov dnevni red morata biti objavljena najmanj 14 dni pred dnevom sklica.
Redni občni zbor sklicuje predsednik društva enkrat letno.
Izredni občni zbor se skliče po potrebi.
Skliče se na:
-zahtevo predsednika društva;
-zahtevo nadzornega odbora;
-zahtevo petine članov društva;
Dnevni red izrednega občnega zbora predloži sklicatelj. Izredni občni zbor razpravlja le o zadevi, zaradi katere je bil sklican.
Predsednik društva je dolžan sklicati izredni občni zbor najmanj v roku 30 dni po prejemu takšne zahteve. V nasprotnem primeru lahko izredni občni zbor skliče predlagatelj sam.
27. člen
Občni zbor sprejema svoje sklepe z večino glasov navzočih članov, razen če je za posamezno zadevo določeno drugače.
Če se odloča o spremembi statuta ali prenehanju delovanja društva mora za to glasovati najmanj 2/3 (dvotretjinska večina) navzočih članov. Hkrati mora občnemu zboru prisostvovati najmanj polovica vseh članov društva.
Način glasovanja določi občni zbor, razen če je v posameznem primeru določeno drugače.
28. člen
Občni zbor je sklepčen, če je ob predvidenem začetku navzoča več kot polovica članov.
Če ob tem času sklepčnost ni zagotovljena, se začetek zbora preloži za 30 minut, takrat pa občni zbor veljavno sklepa, če je prisotna več kot 1/3 vseh njegovih članov.
Če občni zbor tudi tedaj še ni sklepčen, se začetek zbora ponovno prestavi za dodatnih 30 minut. Po preteku tega dodatnega časa je zbor sklepčen, če je navzočih vsaj 10 članov.
29. člen
Občni zbor odpre predsednik društva in ga vodi po posebnem poslovniku o delu občnega zbora.
Na predlog predsednika društva lahko občni zbor za vodenje zbora izvoli delovno predsedstvo v sestavi predsednika in enega pomočnika.
Občni zbor izvoli še verifikacijsko komisijo, zapisnikarja in dva overitelja zapisnika.
Če se na občnem zboru izvajajo volitve, mora občni zbor na predlog predsednika društva izvoliti volilno komisijo, po potrebi pa tudi druge delovne organe.
30. člen
Občnemu zboru smejo prisostvovati vsi, ki to želijo, ne glede na to ali so člani društva ali ne. Nečlani društva imajo pravico le do posvetovalnega glasu, ne morejo pa glasovati in odločati o zadevah, o katerih odloča občni zbor.
31. člen
Občni zbor predvsem:
-sklepa o dnevnem redu zbora;
-razpravlja in sprejema sklepe o delu in poročilih upravnega in nadzornega odbora, disciplinske komisije, blagajnika, vzrejnega referenta in stalnih komisij;
-sprejema delovni program društva;
-odloča o pritožbah proti sklepom UO in odločbam disciplinske komisije;
-razpravlja in sklepa o finančnem načrtu za prihodnje leto in potrjuje letno poročilo za minulo leto;
-s tajnim glasovanjem voli in razrešuje predsednika in podpredsednika društva. Kandidat za predsednika mora pred tem podati program dela društva za naslednje leto;
-s tajnim glasovanjem voli in razrešuje nadzorni odbor in disciplinsko komisijo;
-voli in razrešuje člane upravnega odbora;
-odloča o prenehanju društva oziroma drugih statusnih spremembah;
-sprejema, spreminja in dopolnjuje statut ter druge splošne akte društva;
-določa višino članarine;
-sklepa o nakupu in odtujitvi nepremičnin;
-imenuje častne člane;
32. člen
O delu občnega zbora se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsednik društva oziroma predsednik delovnega predsedstva zbora, zapisnikar in oba overitelja.
Upravni odbor
33. člen
Upravni odbor (UO) opravlja organizacijske, upravne, administrativne in strokovno–tehnične zadeve.
Je izvršilni organ občnega zbora in opravlja zadeve, ki mu jih naloži občni zbor, in zadeve, ki po svoji naravi spadajo v njegovo delovno področje.
34. člen
Upravni odbor zlasti:
-upravlja društvo med dvema občnima zboroma in skrbi za izvrševanje sklepov občnega zbora;
-pripravlja splošne akte društva in jih predlaga občnemu zboru v sprejem;
-pripravlja in sprejema poslovnike za delo komisij v društvu;
-pripravlja in sestavlja program dela, poslovno poročilo za preteklo leto in finančni načrt za naslednje leto;
-odloča o nakupu ali odtujitvi premičnin;
-sklepa pogodbe s pravnimi in fizičnimi osebami;
-rešuje prošnje in pritožbe članov društva, pravnih oseb in občanov, razen pritožb v disciplinskem postopku;
-organizira kinološke prireditve;
-po pooblastilu predsednika društva imenuje delegacijo ali posameznika, ki zastopa društvo pri KZS in drugod;
-sklepa o predlogih, priporočilih in stališčih KZS;
-odloča o finančnih in materialnih zadevah, katerih vrednost presega 200 €;
-obravnava, razrešuje in začasno (do naslednjega občnega zbora) imenuje in izvoli do največ dva nova člana UO, če kateri od članov nepreklicno odstopi ali če je vzrok smrt koga od članov UO. Imenovanje je veljavno, če takega kandidata izvoli več kot polovica preostalih članov UO;
-opravlja vse zadeve v zvezi z evidenco članstva;
35. člen
Upravni odbor (UO) šteje 7 članov.
UO je za svoje delo odgovoren občnemu zboru.
Predsednik društva je hkrati tudi predsednik UO.
36. člen
UO sestavljajo:
-predsednik (predsednik Kinološkega društva)
-podpredsednik
-tajnik
-gospodar
-dva člana, vsak iz svojega področja dela/šolanja
-blagajnik
37. člen
UO se sestaja praviloma enkrat mesečno, po potrebi pa tudi bolj pogosto.
Predsednik UO je dolžan o vsaki seji UO istočasno kot druge člane UO obvestiti in povabiti tudi predsednika nadzornega odbora društva in predsednike stalnih komisij ter na sejo povabiti njihovega predstavnika. Predstavniki tako povabljenih imajo na seji UO samo pravico posvetovalnega glasu, če niso hkrati tudi člani UO.
UO je sklepčen, če je navzočih vsaj 5 članov.
Sklep je sprejet, če zanj glasujejo vsaj 4 člani UO.
Zapisniki in sklepi sej se objavljajo na oglasni deski društva in društveni spletni strani.
38. člen
Člane UO voli in potrjuje občni zbor za mandatno dobo 4 let.
Člani so lahko v UO izvoljeni večkrat zaporedoma.
39. člen
UO za posamezna delovna področja imenuje stalne, za izvedbo posameznih nalog pa lahko tudi začasne komisije. Komisije imenuje na lastno pobudo ali na pobudo interesnih skupin članov društva, pri imenovanju pa naj se upošteva volja predlagateljev.
Vsaka komisija šteje najmanj 3 člane. .
Mandatna doba stalnih komisij je vezana na mandatno dobo UO, ki jo je imenoval. Število zaporednih mandatov članov komisije ni omejeno.
Stalne komisije se imenujejo za gospodarsko–finančno področje, za šolanje in izpite, za prireditve in športno kinologijo (agility, rally obedience …)
Mandatna doba začasnih komisij je vezana na izvedbo naloge, za katero je bila ustanovljena.
Vsaka komisija na svoji prvi seji izmed svojih članov izvoli predsednika. Predsedniki posameznih komisij so odgovorni za zagotovitev javnosti dela
Predsedniki posameznih komisij podajajo UO poročila o delu komisije in so UO tudi odgovorni.
Nadzorni odbor
40. člen
Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov, ki jih izvoli občni zbor za mandatno dobo 4 let. Odbor na svoji prvi seji izmed svojih članov izvoli predsednika.
Naloga nadzornega odbora je, da spremlja in nadzira delo izvršnih organov in da vrši stalni nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva. Zlasti ugotavlja, če se sredstva porabljajo v skladu s sprejetim finančnim načrtom.
Občnemu zboru predlaga razrešnico izvršilnih organov.
Nadzorni odbor je odgovoren občnemu zboru in mora le temu vsaj enkrat letno podati poročilo.
Veljavne sklepe sprejema, če so prisotni vsi trije člani in če zanje glasujeta vsaj dva od njih.
Disciplinska komisija
41. člen
Disciplinsko komisijo sestavljajo trije člani. Izvoli jih občni zbor za mandatno dobo 4 let z možnostjo ponovne izvolitve.
Komisija na svoji prvi seji izmed svojih članov izvoli predsednika.
Disciplinski postopek se začne na pisno zahtevo člana ali organov Društva. Poteka skladno z določili Disciplinskega pravilnika društva.
Za svoje delo je disciplinska komisija odgovorna občnemu zboru.
42. člen
Za disciplinski prekršek se šteje hujše kršenje ali nespoštovanje tega statuta in sklepov organov društva ter vsako drugo ravnanje, ki huje prizadene interese in ugled društva ali KZS.
Disciplinska komisija lahko izreče:
-opomin
-javni opomin
-izključitev iz društva
Za vodenje disciplinskega postopka se smiselno uporabljajo določbe Pravilnika KZS o disciplinski odgovornosti.
O pritožbah proti ukrepom disciplinske komisije kot drugostopenjski organ na svojem prvem naslednjem sklicu odloča občni zbor društva. Do takrat sklep disciplinske komisije ne more postati pravnomočen.
Pritožbo je treba na naslov društva vložiti v roku 15 dni po prejemu odločbe disciplinske komisije.
VII. PREDSTAVNIKI DRUŠTVA
43. člen
Predsednik društva
-predstavlja in v celoti zastopa društvo;
-odgovarja za zakonitost poslovanja društva;
-sklicuje in po potrebi vodi občni zbor;
-sklicuje in vodi seje UO;
-skrbi za izvajanje vseh splošnih aktov in sklepov organov društva in je odredbodajalec društva;
-skrbi za izvajanje programskega dela društva;
-občnemu zboru podaja poročila o delu društva;
-samostojno odloča o finančnih in materialnih zadevah, katerih vrednost ne presega 200 €;
-predsednik je odgovoren za zagotovitev javnosti dela;
-podpisuje pogodbe s pravnimi in fizičnimi osebami;
-sklicuje prve seje vseh ostalih organov društva;
-za svoje delo je odgovoren občnemu zboru;
44. člen
Podpredsednik društva
-nadomešča predsednika društva v njegovi odsotnosti ali po njegovi odredbi. Pri tem ima enake pristojnosti kot predsednik društva;
-za svoje delo je najprej odgovoren predsedniku društva, nato občnemu zboru;
45. člen
Tajnik društva
-vodi administrativno delo v društvu;
-vodi evidenco o sprejetih sklepih in njihovi izvršitvi;
-ureja arhiv in vodi pregled članstva;
-oblikuje zapisnike vseh organov in skupaj s predsednikom sestavlja poročila o delu društva;
-vodi evidenco o delu komisij;
-žig društva uporablja v skladu z določili UO, izjemoma po odredbi predsednika;
46. člen
Blagajnik društva
-je lahko fizična oseba iz vrst članov društva. V tem primeru je tudi član UO. Delo blagajnika lahko opravlja tudi nečlan preko pogodbe, ki jo sklene z društvom.
-vodi blagajniške posle;
-posluje s finančnimi ustanovami, bankami, Agencijo za plačilni promet in tudi preko njih nadzoruje poslovanje;
-nadzoruje materialno poslovanje;
-sodeluje pri oblikovanju poslovnega poročila za preteklo leto;
-sodeluje pri pripravi finančnega načrta za naslednje leto;
-žig društva uporablja v skladu z internimi pravili Športno kinološkega društva Škofja Loka - Železniki;
47. člen
Gospodar:
-vodi in nadzoruje skrb o društvenih objektih, vadišču in ostalih društvenih nepremičninah;
-o stanju na objektih, vadišču in ostalem inventarju poroča dvakrat letno na sejah UO, po potrebi tudi pogosteje;
-o stanju na objektih, vadišču in ostalem inventarju poroča enkrat letno na občnem zboru društva;
-vodi knjigo društvenega inventarja;
-na sejah UO poroča o morebitni problematiki in predlaga ukrepe za rešitev;
-vodi obnovitvena, vzdrževalna ipd. dela, ki se odvijajo v društvu;
VIII. MATERIALNO – FINANČNO POSLOVANJE
48. člen
Prihodki društva so:
-članarine in prispevki članov;
-darila in volila;
-donacije pravnih in fizičnih oseb;
-prihodki iz javnih sredstev;
-prihodki, izvirajoči iz opravljanja dejavnosti društva;
-drugi viri;
49. člen
Premoženje društva predstavljajo vse premičnine in nepremičnine, ki so last društva in so kot take vpisane v inventarno knjigo. Poleg tega so premoženje društva tudi sredstva iz člena 48 tega statuta.
Na podlagi pooblastila občnega zbora s premoženjem med posameznimi občnimi zbori upravlja UO, ki na vsakem občnem zboru poroča o stanju premoženja društva.
Premičnine se lahko nakupijo ali odtujijo tretjim osebam le na podlagi sklepa UO.
O nakupu ali odtujitvi nepremičnin odloča občni zbor društva.
50. člen
Društvo vodi finančno–materialno poslovanje po predpisih, ki urejajo finančno in materialno poslovanje za društva.
Način in oblika izkazovanja podatkov o premoženju in poslovanju društva sta določena v pravilniku o finančno–materialnem poslovanju. Podatke se izkazuje v skladu z slovenskim računovodskim standardom za društva.
Društvo vodi poslovne knjige po načelu enostavnega knjigovodstva.
Poročilo o premoženju in poslovanju društva, ki ga obravnava in sprejme občni zbor, mora prikazovati resnično stanje o premoženju in poslovanju društva in mora biti v skladu s pravili slovenskega računovodskega standarda za društva in pravilnikom o finančno–materialnem poslovanju.
Vsak član društva ima pravico vpogleda v dokumente o finančno–materialnem poslovanju.
51. člen
Finančno poslovanje se odvija preko transakcijskega računa društva.
52. člen
Finančne listine podpisujeta blagajnik ali predsednik društva.
53. člen
Odredbodajalec za finančne zadeve, ki niso v pristojnosti blagajnika, narekujejo pa takojšnje izvajanje, je predsednik društva.
IX. KONČNE DOLOČBE
54. Člen
Društvo preneha:
-po volji članov, izraženi na občnem zboru, v skladu s 27. členom tega statuta;
-s spojitvijo z drugimi društvi;
-s pripojitvijo k drugemu društvu;
-s stečajem;
-na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja društva;
-po samem zakonu;
S premoženjem društva se v primeru prenehanja ravna na način, kot ga ureja veljavna zakonodaja (Zakon o društvih).
55. člen
Z uveljavitvijo tega statuta preneha veljati statut, sprejet 28/2-2004, prav tako tudi vsa njegova dopolnila.
56. člen
Statut je bil sprejet na občnem zboru dne 8. 3. 2008 v Železnikih in stopi v veljavo, ko ga potrdi ustrezni organ.